Več držav je izdalo potovalna opozorila za Francijo zaradi načrtovanih protestov in motenj, ki so predvidene 10. septembra. Demonstracije so odziv na načrtovane reze, pričakujejo pa se stavke in motnje v prometu po vsej državi. Kljub zamenjavi francoskega premierja, Françoisa Bayrouja, pozivi k mobilizaciji niso pojenjali.

Sébastien Lecornu je uradno prevzel premierski položaj po odstavitvi vlade Françoisa Bayrouja. Njegovo imenovanje je bilo v poslovnih krogih pozitivno sprejeto, medtem ko v Mayottu izražajo zadržanost in pričakujejo zagotovitev sredstev za obnovo. Vzporedno s tem potekajo protesti, katerih cilj je blokada države, dva dni po glasovanju o zaupnici vladi Françoisa Bayrouja. Cilj protestov je tudi omogočiti ljudem manifestacijo. Pojavljajo pa se tudi posamezniki, ki želijo povzročiti kaos.

Evropska komisija je sprožila postopek za končno potrditev sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in južnoameriškim gospodarskim združenjem Mercosur, ki ga sestavljajo države kot Brazilija in Argentina. Pričakuje se, da bo sporazum naletel na odpor, tudi v Avstriji, kljub temu, da so se pogajanja o njem odvijala že 25 let.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil popolno podporo premierju Françoisu Bayrouju, ki se sooča z glasovanjem o zaupnici v parlamentu 8. septembra. Bayroujev položaj je postal negotov, saj številne politične stranke ne nameravajo podpreti njegove vlade. Nekdanji premier Édouard Philippe je ocenil, da je Bayroujeva poteza tvegana.

Večina francoskih državljanov podpira razpis novih parlamentarnih in predsedniških volitev, če bo manjšinska vlada premierja Françoisa Bayrouja padla. Ankete javnega mnenja kažejo na naraščajoče nezadovoljstvo z vlado, opozicijske stranke pa napovedujejo glasovanje o zaupnici, kar bi lahko povzročilo novo krizo v drugem največjem gospodarstvu evroobmočja. Dve tretjini vprašanih si želita tudi odstop predsednika Emmanuela Macrona.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil polno podporo svojemu premierju, ki se sooča z glasovanjem o zaupnici. Glasovanje, predvideno za 8. september, bi lahko povzročilo padec vlade.

Francoska vlada je uradno objavila, da bodo lokalne volitve potekale 15. in 22. marca 2026. Minister za notranje zadeve, Bruno Retailleau, je na seji ministrskega sveta predstavil odlok, ki določa natančne datume.

V Franciji se je dvignil prah okoli imenovanja Xavierja Jameta, nekdanjega lobista kmetijskega sindikata FNSEA, za vodjo kabineta vladne tiskovne predstavnice Sophie Primas. Imenovanje, ki je bilo objavljeno 22. julija, se je zgodilo sredi protestov proti zakonu Duplomb. Vladna tiskovna predstavnica je Jameta branila kot "človeka velike kakovosti". Jamet je bil od leta 2022 direktor za javne zadeve pri FNSEA, najmočnejšem kmetijskem sindikatu v Franciji.

Novi članki razkrivajo, da je bil dogovor med Evropsko komisijo in ZDA glede carin političen in ne pravno zavezujoč. Francoska vladna predstavnica Sophie Primas je poudarila, da je treba nadaljevati pogajanja. Donald Trump naj bi pogoje glede carin narekoval Ursuli von der Leyen in Evropski uniji. Dogovor predvideva 15-odstotne carine na evropski izvoz v ZDA in vključuje avtomobilsko industrijo, farmacijo in luksuzne izdelke.

Nemški kancler Olaf Scholz se je srečal z Emmanuelom Macronom, s katerim sta najavila prizadevanja za rešitev obrambnega spora do konca avgusta. Medtem ko je Scholz Macrona obdaril z ribjo štručko, mu je Friedrich Merz ponudil kalbsrücken. Francoski predsednik se sooča tudi s sodnim postopkom v ZDA, ki ga je sprožila obtožba zoper njegovo ženo Brigitte Macron, ki naj bi jo sprožil neki vplivnež s trditvami o njeni preteklosti. Poleg tega se v Franciji pojavljajo ugibanja o koncu vladavine Macrona, saj je celo njegova lastna vladna govorka izrazila dvom o prihodnosti "macronizma".

V Franciji se je znova razvnela razprava o ukinitvi 35-urnega delovnika. Vladna tiskovna predstavnica Sophie Primas je osebno naklonjena tej ideji, ki jo je podprl tudi poslanec Mathieu Lefèvre. Kljub temu se Primasova sprašuje o primernosti trenutka za takšno spremembo, saj v nacionalni skupščini ni večine za tovrstno odločitev. Predlog je podprl tudi Gérald Darmanin, kar kaže na ponovno oživitev te dolgoletne razprave na državni ravni.